Poučno

Le malokdo izmed nas se zaveda morebitnega škodljivega vpliva zobnih past na naše zdravje. Zobne paste namreč vsebujejo kar nekaj kemikalij, ki pa, četudi jih po umivanju zob izpljunemo, lahko svojo pot nadaljujejo v krvni obtok. Izbira zobne paste je torej zelo pomembna. Še posebej, kor govorimo o naših najmlajših, katerih organizem je veliko bolj občutljiv. 

Tudi sami živite v prepričanju, da zgornja trditev drži? Da gre pri certifikatih Cruelty free in Vegan friendly za isto zadevo z različnim poimenovanjem? Pa poglejmo ali ste v zmoti.

Po podatkih Eurostata iz leta v leto narašča količina ustvarjenih odpadkov. Količina komunalnih odpadkov se je v zadnjih 20 letih povečala kar za trikrat. Ta trend pa se ne pojavlja zgolj v Sloveniji, temveč tudi drugod po svetu. In sicer se količina odpadkov povečuje tako v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, kot tudi v gospodinjstvih. Si vedel/a, da posameznik v življenju ustvari kar 33 ton gospodinjskih odpadkov? Ob teh alarmantnih številkah, je vsaj nekoliko spodbuden podatek, da se povečuje količina ločeno zbranih komunalnih odpadkov, kar pomeni, da smo se končno začeli zvedati pomembnosti ločevanja odpadkov.

Vedno več ljudi ve, kaj pomeni kratica PET in kje jo ponavadi opazimo. Če ste v dvomih, gre za okrajšavo polietilen tereftalat, ki je eden najpogosteje uporabljenih materialov za izdelavo plastike. Odkrili in patentirali so ga leta 1941 v Veliki Britaniji. Uporablja se za izdelavo plastenk in je primeren za recikliranje. Ima svoj simbol: tri puščice v obliki trikotnika (univerzalni simbol za recikliranje), z napisom PET ali številko 1 sredi trikotnika. PET je tako priljubljena surovina za izdelavo embalaže zaradi več svojih lastnosti: je prozoren, lahek in toplotno stabilen, se ne drobi, embalaža se lahko ponovno zapre in nenazadnje, je cenovno ugoden, a kljub temu izjemno trpežen material. Zaskrbljujoč je seveda podatek, da za izdelavo ene plastenke porabimo 3 litre vode. Kot rečeno, pa je PET primeren za recikliranje in tukaj se srečamo z dokaj novim pojmom, rPET.

Si vedel/a, da za različnimi alergijami oboleva že okrog 30% prebivalcev razvitih držav? Povedano nekoliko drugače; vsak tretji med nami trpi za različno obliko alergije ali pa vsaj pozna nekoga, ki ima alergijo. Podatek, ki zagotovo vznemirja. In, kje sploh tičijo razlogi za tako visok odstotek obolelih? Na porast alergij močno vplivajo različni dejavniki sodobnega življenjskega standarda in dela, kot so novi načini pridelave hrane, onesnaženost okolja, v katerem živimo in zraka, ki ga dihamo, nenehne psihične in fizične obremenitve, ki jih prinaša sodoben način življenja, ipd.

Med nami je vedno več takih, ki se zavedamo, da je čiščenje opravilo, ob katerem smo izpostavljeni kopici zdravju škodljivih snovi. Obsežna študija norveških strokovnjakov o vplivu čistil na dihala, v okviru katere so kar 2 desetletji spremljali 5000 žensk, je dokazala, da obstaja pri ženskah, ki vsakodnevno čistijo oziroma uporabljajo čistila, za kar 17 odstotkov večje tveganje za razvoj bolezni pljuč, kot sta kronični bronhitis in emfizem.

Prekomerno potenje in neprijeten vonj – poznana tegoba? S kakšnimi deodoranti si pri tem pomagaš? Prisegaš na naravne različice ali raje posegaš po antiperspirantih? Si se sploh kdaj vprašal/a, katere sestavine le-ti vsebujejo in kakšen je njihov učinek na tvoje telo? Na vsa ta vprašanja bomo odgovorili v današanji objavi… A najprej začnimo na začetku; zakaj se potimo in kako sploh nastane neprijetni vonj?

Kako se odločiti za pralno sredstvo za naše perilo in pralni stroj, ki bo karseda optimalno? Nežno do pralnega stroja, neusmiljeno do madežev in umazanije na naših tkaninah ter povrhu vsega še okolju prijazno? Ali kaj takega sploh obstaja?

Ne glede na to, ali ste zapriseženi kavoholiki ali zvesti ljubitelji čajev, prepričani smo, da ste se tudi vi že kdaj vprašali, kateri od omenjenih napitkov je bolj zdrav. Čeprav se znanost nagiba k temu, da sta v zmernih količinah primerna oba, smo se pri Goody.si odločili, da bomo v današnji objavi vzeli pod drobnogled tako čaje, kot kavo, pretresli bomo njune pozitivne in negativne učinke, ter enkrat za vselej razrešili z zgornjo dilemo. :)

Milijoni ljudi po svetu dnevno uporabljamo flaške za vodo, bodisi trajne bodisi plastične. Pri tem pa sploh ne pomislimo na to, da se z uporabo flašk za vodo lahko izpostavljamo tveganju, da skupaj s tekočino, ki jo zaužijemo iz teh flašk, zaužijemo tudi morebitne plastične mikro delce. In čeprav so številne študije pokazale, da so ti delci, potencialno nevarni za naše zdravje, pitje iz različnih flašk postaja vse bolj modno. 

V današnji objavi bomo zato namenili nekaj besed organski spojini BPA, ki se uporablja za izdelavo polikarbonatne plastike, in za katero smo prepričani, da ste zanjo že slišali.