media

Po podatkih Eurostata iz leta v leto narašča količina ustvarjenih odpadkov. Količina komunalnih odpadkov se je v zadnjih 20 letih povečala kar za trikrat. Ta trend pa se ne pojavlja zgolj v Sloveniji, temveč tudi drugod po svetu. In sicer se količina odpadkov povečuje tako v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, kot tudi v gospodinjstvih. Si vedel/a, da posameznik v življenju ustvari kar 33 ton gospodinjskih odpadkov? Ob teh alarmantnih številkah, je vsaj nekoliko spodbuden podatek, da se povečuje količina ločeno zbranih komunalnih odpadkov, kar pomeni, da smo se končno začeli zvedati pomembnosti ločevanja odpadkov. In čemu je ločevanje odpadkov tako pomembno?

Nekatere odpadke, ki so izdelani iz kakovostnih surovin, lahko recikliramo in iz njih naredimo nove izdelke. Gre predvsem za odpadno embalažo, odsluženo električno in elektronsko opremo, odpadne baterije in akumulatorje ter izrabljene gume. S tem prihranimo precej naravnih virov (voda, nafta, drevesa...) in tudi veliko energije, saj je predelava surovin običajno energetsko manj potratna kot pridobivanje primarne surovine. Obenem pa zmanjšamo tudi delež odpadkov, ki končajo na deponiji ter tako podaljšamo življenjsko dobo deponij in zmanjšamo potrebo po novih deponijah.

Kako pa ti ločuješ odpadke?

V glavnem vsa gospodinjstva na domu ločujejo biološke odpadke od ostalih (mešanih) odpadkov. Ponekod pa še odpadno embalažo. Kjer gospodinjstva odpadne embalaže ne zbirajo posamezno, so na voljo ekološki otoki, kjer lahko ločeno – poleg odpadne embalaže – odložimo še steklo in papir. Gre za namensko označen prostor, kjer stojijo zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov. Namenjeni so zbiranju odpadkov za reciklažo. Ločene odpadke lahko oddamo tudi v zbirnih centrih. Gre za namensko urejen prostor, za ločeno zbiranje in začasno hrambo ločenih vrst odpadkov. V zbirnih centrih lahko oddamo tudi nevarne vrste odpadkov. Nekatere vrste odpadkov lahko oddamo tudi pri trgovcih, kjer smo jih kupili: sijalke in baterije v trgovskih centrih, odpadna zdravila v lekarnah, odslužene gume pri vulkanizerjih ipd.

Je recikliranje sploh smiselno?

Absolutno, saj s tem prihranimo energijo in naravne vire, zmanjšujemo emisije toplogrednih plinov in deleže odpadkov, ki končajo na deponijah. Kakovostne surovine lahko tako ponovno uporabimo za izdelavo novih izdelkov. Kovinska embalaža in steklo se lahko na primer reciklirata znova in znova, ne da bi pri tem izgubila na kakovosti. Za lažjo predstavo: reciklaža aluminijaste pločevinke prihrani do 90% energije, ki bi se sicer porabila za izdelavo nove, kar znese cele 3 ure gledanja televizije. V Evropi recikliramo 2,5 milijonov ton kovinske embalaže, kar nam “prihrani” skoraj 4 milijone ton CO2 letno. Reciklaža ene steklenice pa prihrani dovolj energije za 30 minutno delovanje računalnika.

Kako lahko vsak od nas prispeva k bolj čistemu planetu?

Najmanj kar lahko naredimo, je ločevanje odpadkov. To lahko in zmore vsak izmed nas.

  • Kdor ima možnost naj kompostira, saj je 30% vseh bioloških odpadkov biorazgradljivih.
  • Zbirajmo odpadni papir, saj 1 tona recikliranega papirja reši kar 17 majhnih ali 2 veliki drevesi.
  • Varčujmo z naravnimi in energetskimi viri. • Uporabljajmo embalažo za večkratno uporabo. Si vedel/a, da povprečen Slovenec na leto porabi med 150 in 300 plastičnih vrečk? To ogromno številko bi lahko bistveno zmanjšali z dosledno uporabo vrečk za večkratno uporabo, z nakupokupovanjem izdelkov, ki so pakirani v embalažo iz biorazgradljivih ter recikiranih materialov Pestro izbiro takih artikov lahko najdete tudi na poličkah naše spletne trgovinice Goody.si.

Predvsem pa živimo z mislijo, da imamo samo en planet, in da na njem nismo sami.

Goody piše
03.03.2020
Naravne zobne paste - več kot le zdravje zob
23.02.2020
Cruelty Free = Vegan Friendly – Pa je res?
12.02.2020
Zakaj ločevati odpadke?
02.02.2020
rPET - modna muha ali končno prebujenje v skrbi za naše okolje?