media

Predvsem v zadnjem času se veliko govori in osvešča o sestavinah raznoraznih izdelkov, ki jih kupimo v trgovini in nato zaužijemo. Bolj malo se pa govori o škodljivih sestavinah zobnih past na tržišču, ki so med najpogosteje uporabljanimi. Le malokdo izmed nas se zaveda morebitnega škodljivega vpliva zobnih past na naše zdravje. Zobne paste namreč vsebujejo kar nekaj kemikalij, ki pa, četudi jih po umivanju zob izpljunemo, lahko svojo pot nadaljujejo v krvni obtok. Izbira zobne paste je torej zelo pomembna. Še posebej, kor govorimo o naših najmlajših, katerih organizem je veliko bolj občutljiv.

Katere so tiste sestavine, ki bi nam morale vzbujati strah?

Natrijev lavrilsulfat spada med površinsko aktivne snovi, katerih naloga je penjenje zobne paste, a hkrati tudi vpliva na zmožnost okušanja. Zaradi njega pride do občutka, da ima hrana po ščetkanju zob slab/neprijeten okus.

Triklosan razen v zobnih pastah najdemo tudi v rdečilih za ustnice, tonikih za čiščenje obraza in raznih čistilih. Dokazano je, da ta spojina lahko ovira procese pri katerih mišice prejemajo signale iz možganov, vpliva pa lahko tudi na plodnost žensk in na delovanje ščitnice.

Tudi aspartam in druga umetna sladila pogosto najdemo med sestavinami zobnih past. Škodljiv je, ker se z zaužitjem razgradi v asparaginsko kislino, fenilalanin in metanol. In čeprav smo že večkrat slišali, da je metanol neškodljiv, ker ga najdemo tudi v sadju in zelenjavi, obstaja razlika med metanolom iz aspartama in metanolom v sadju in zelenjavi. Metanol v sadju iz zelenjavi se veže s pektinom, kar nam omogoča lažjo prebavo. Metanol iz aspartama se ne veže na nič in se zaradi tega tudi težje izloči iz telesa. Zastrupitev z metanolom prepoznamo po šumenju v ušesih, prebavnih motnjah in glavobolih.

Največ polemik sproža fluorid. Mnenja o njem so izjemno deljena. Raziskave pa so pokazale, da otroci s ščetkanjem zob zaužijejo priporočljivo dnevno mero fluorida. Ta podatek je alarmanten zato, ker vemo, da se fluorid nahaja v soli, sadnih sokovih, plastenkah vode… Pomembno je torej, da naši najmlajši uporabljajo zobne paste, ki ne vsebujejo fluorida in so varne za njih, četudi jih morda pogoltnejo. Kar pa vemo, da se nemalokrat zgodi.

Pogosto v zobnih pastah najdemo tudi hidriran kremen. Gre za blag brusni material iz kristalizirane spojine. Učinkovit je pri čiščenju zobnega kamna, ima pa negativen učinek na zobno sklenino, saj zmanjšuje njeno debelino, kar povzroča erozijo zob. Občutljivost zob na temperaturne spremembe, zabarvanje zob in obrabljenost zob - lahko celo do te mere, da zobje navidezno zgledajo krajši - so prvi simptomi erozije zob. Ko je le-ta že napredovala, pa lahko pride do lomljenja zob, izpostavljenosti zobne pulpe in povečane možnosti za nastanek kariesa.

Nadalje je potrebno omeniti tudi parabene, ki so pogost dodatek ne samo zobnih past, ampak tudi drugih kozmetičnih pripomočkov. Le-ti motijo hormone, saj vplivajo na endokrine sisteme in naj bi spadali v skupino kancerogenih snovi.

Kot lahko vidimo, vse zobne paste še zdaleč niso zdravju neškodljive, zato velja preveriti njihove sestavine. Še posebej, ko kupujemo zobno pasto za naše najmlajše. Na Goodyjevih spletnih poličkah smo zato pripravili pestro ponudbo naravnih zobnih past Jack’n’Jill, ki jih malčki (preverjeno) obožujejo. 

Goody piše
03.03.2020
Naravne zobne paste - več kot le zdravje zob
23.02.2020
Cruelty Free = Vegan Friendly – Pa je res?
12.02.2020
Zakaj ločevati odpadke?
02.02.2020
rPET - modna muha ali končno prebujenje v skrbi za naše okolje?